Bil sem na kavi. V “prisvojenem” lokalu. garantirano najboljša kava v mestu.
Postreglo me je dekle, ki z načinom oblačenja ne paše v “moj/naš” lokal … in kava … kava je bila zanič.
A kaj češ, kriza je, Vam povem!
Bil sem na kavi. V “prisvojenem” lokalu. garantirano najboljša kava v mestu.
Postreglo me je dekle, ki z načinom oblačenja ne paše v “moj/naš” lokal … in kava … kava je bila zanič.
A kaj češ, kriza je, Vam povem!
Mreženje, mreženje, mreženje in seveda mreženje … Vsi bi se samo “mrežili” in povezovali, se spoznavali in poznali. Kar groza me je, ko človek ves dan nekaj išče, se druži, steguje svoje “lovke” in načrtuje “svetlo” prihodnost. Groza. Če grem z nekom na kavo (ali pir), grem zaradi osebe in ker MENI tako paše, ne pa da si “razširim” mrežo bežnih poznanstev … Sicer pa, vsak ve zase!
Nič. Tako pač mora bit. Twitter in njegovih 140 znakov očitno NI dovolj. Za opis in pritožbe po potrebno še nekaj več, a danes se mi ne da …