Mreženje, mreženje, mreženje in seveda mreženje … Vsi bi se samo “mrežili” in povezovali, se spoznavali in poznali. Kar groza me je, ko človek ves dan nekaj išče, se druži, steguje svoje “lovke” in načrtuje “svetlo” prihodnost. Groza. Če grem z nekom na kavo (ali pir), grem zaradi osebe in ker MENI tako paše, ne pa da si “razširim” mrežo bežnih poznanstev … Sicer pa, vsak ve zase!
